<\/a>Anton Mahni\u010d se je rodil v vasi Kobdilj, \u017eupnija \u0160tanjel, 14. septembra 1850 o\u010detu Antonu in materi Jo\u017eefi, rojeni Jeri\u010d.<\/span><\/p>\n

V matici \u0161tanjelske \u017eupnije poro\u010dajo, da je bil Anton prvi od devetih otrok Antona in Jo\u017eefe, rojene Jeri\u010d, O\u010de je bil doma v \u017eupniji \u0160tjak, mati pa v Kobdilju, h\u010di precej velikega kmeta. Ko se je poro\u010dila, ji je o\u010de dal polovico posestva. Tudi danes \u0161e \u017eive v Kobdilju sosedje: Mahni\u010di na \u0161tevilki 10 in Jeri\u010di na \u0161tevilki 11.<\/span><\/p>\n

Res pa si je Mahni\u010d tudi glede vpra\u0161anja nacionalne pripadnosti prizadeval posnemati apostola Pavla in postati \u00bbvsem vse\u00ab. Tako si lahko razlagamo, daje svoj priimek kmalu po prihodu na Krk za\u010del pisati z mehkim \u0106. Sicer pa v Sloveniji priimek Mahni\u010d ni tako redek.<\/span><\/p>\n

O\u010de mu je umrl leta 1891, mati pa ga je, \u0161kofa, \u0161e spremljala na Krk. Umrla je 1906 in je pokopana na pokopali\u0161\u010du v Krku. O\u010deta v svojem pisanju skoraj ne omenja, \u010deprav mu je bilo ob njegovi smrti 41 let. Pa\u010d pa ve\u010dkrat omenja mater. Prav ta pozorna ljubezen do ki ve\u010dkrat udarja iz njegovega pisanja.<\/span><\/p>\n

\u00bbPobo\u017enim in \u010distim star\u0161em, v prvi vrsti materam, mora biti Cerkev hvale\u017ena za duhovni\u0161ke poklice. Zato Cerkev vabi svoje duhovnike, naj se z molitvijo, posebno pa pri ma\u0161i, spominjajo svojih star\u0161ev. Tvoja slika, draga mati, mi je bila vedno pred o\u010dmi, ko sem hodil po svoji duhovni\u0161ki poti, polni odgovornosti. \u00ab<\/em><\/span><\/p>\n

O otro\u0161kih letihje ostalo le malo poro\u010dil; nekatere zna\u010dilnosti svojega otro\u0161tva je sam vpletel v svoje satiri\u010dne spise. V njih se prikazuje kot nekoliko lahkovernega otroka brez izrazite ga smisla za prakti\u010dne stvari.<\/span><\/p>\n

Oktobra leta 1863 se je vpisal v prvi razred dr\u017eavne gimnazije v Gorici. \u017de naslednje leto je skupaj s so\u0161olci ustanovil literarni listi\u010d Vrt<\/em>. To je bilo njegovo prvo sre\u010danje s pisano besedo. Slovstveni in kulturni zgodovinarji kot glavni mejnik v njegovem delovanju omenjajo Dvanajst ve\u010derov<\/em>, ki jih je objavljal v Slovencu leta 1884 ter jim \u0161e tisto in naslednje leto pripisal tri Dodatke. V resnici pa nosi njegov vstop v javnost veliko starej\u0161i datum: 1870. Takrat je namre\u010d v svojem razredu prepre\u010dil, da bi poslali Stritarju zaupnico. Zaupnice so bile v drugi polovici prej\u0161njega stoletja eden od najbolj priljubljenih na\u010dinov javne podpore. V obdobju najhuj\u0161ih polemik jih je tudi Mahni\u010d objavljal, navadno na platnicah Rimskega katolika. V gimnaziji sta bila so\u0161olca z dr. Antonom Gregor\u010di\u010dern.<\/span><\/p>\n

V sa leta sta bila tekmeca. Oba odli\u010dnjaka, ven dar je bil v razvrstitvi Gregor\u010di\u010d redno pred Mahni\u010dem. Poznej\u0161i gori\u0161ki nad\u0161kof dr. Fran\u010di\u0161ek Borgija Sedej je bil na isti gimnaziji tri leta za njima. Leta 1871 je z odli\u010dnim uspehom maturiral in se \u0161e isto jesen vpisal na gori\u0161ko bogoslovje. To je bilo takrat centralno bogoslovje za vse \u0161kofije v Primorju. V Mahni\u010devih \u010dasih je \u0161telo okrog 100 bogoslovcev, kasneje se je njihovo \u0161tevilo precej zmanj\u0161alo. Imel je nekaj imenitnih profesorjev, med njimi je gotovo najbolj znan \u0160tefan Kocijan\u010di\u0107.<\/span><\/p>\n

Gori\u0161ko obdobje<\/strong><\/p>\n

30. avgusta 1874 je bil \u017ee po tretjem letniku posve\u010den v duhovnika. \u0160e eno leto je ostal v semeni\u0161\u010du, da je kon\u010dal \u010detrti letnik in bil kot prezbiter hkrati prefekt. Poleti 1875 je kon\u010dal bogoslovne \u0161tudije in \u0161e isto jesen ga je nad\u0161kof imenoval za prefekta v malem semeni\u0161\u010du v Gorici. Tako se je za\u010delo njegovo gori\u0161ko obdobje, ki je bilo razpeto med vzgojno in izobra\u017eevalno delo v semeni\u0161\u010du, pisanje in urednikovanje, vrsto javnih polemik in tudi nekatere posege v politi\u010dno \u017eivljenje. Hkrati je na dunajski univerzi pripravljal doktorat iz teologije. Leta 1880 je postal suplent bibli\u010dnih ved v gori\u0161kem bogoslovju, 11. maja naslednje leto pa je bil na Dunaju promoviran za doktorja teologije. Uspe\u0161no je branil dogmati\u010dno tezo o peklu.<\/span><\/p>\n

Leto 1881 je tudi sicer v mnogo\u010dem prelomno. Skoraj hkratije postal redni profesor bibli\u010dnih ved v gori\u0161kem bogoslovju in v latinsko pisani reviji \u201eFolium Periodicum\u201c<\/em>je iz\u0161el niz njegovih \u010dlankov s skupnim naslovom Paedagogica. In je bil urednik tudi. V tem \u010dasu je posegel tudi v osrednji slovenski prostor in sicer s \u010dlanki, ki jih je prinesel ljubljanski \u201eSlovenec.” Leta 1887 je kot posebno knjigo objavil v Gorici Dvanajst ve\u010derov s tremi Dodatki.<\/span><\/p>\n

Leta 1888 je za\u010del izdajati Rimski katolik, list, ki naj \u00bbslu\u017ei razodeti resnici\u00ab. Novi reviji je bil urednik, lastnik in glavni sodelavec. \u010ce pomislimo, da je naslednje leto za\u010dasno prevzel \u0161e uredni\u0161tvo So\u010de, pri tem pa ohranil vse druge slu\u017ebe, je skoraj te\u017eko verjeti, kako je vse zmogel.<\/em><\/span><\/p>\n

Zdi se, daje zaradi tega najbolj trpelo njegovo vzgojno delo v semeni\u0161\u010du. Najbr\u017eje tudi sam to videl in zaradi tega trpel. Po njegovem odhodu na Krk je dr. Josip Pavlica z enim samim stavkom ozna\u010dil njegov polo\u017eaj v semeni\u0161\u010du: \u00bbImel je v zavodu velik kri\u017e z dijaki in profesorji.\u00ab<\/span><\/p>\n

S Pavlico sta bila dobra prijatelja, \u010deprav sta se po zna\u010daju mo\u010dno razlikovala. Srebrni\u010d domneva, da je Mahni\u010d videl rokopis pred objavo in da je z njim sogla\u0161al. To na neki na\u010din tudi potrjuje v svojih kasnej\u0161ih spominih na semeni\u0161\u010de. Zato ni \u010dudno, \u010de se je v \u017eelji, da nekoliko omeji svoje obveznosti, odlo\u010dil za odhod iz semeni\u0161\u010da. \u00bbBilo mi je fizi\u010dno in morali\u010dno nemogo\u010de vse stanovske dol\u017enosti opravIjati, pa poleg tega urejevati in ve\u010dinoma pisati \u0161e dva lista … Zapazil sem bil, da nekateri vi\u0161jegimnazijski gojenci, Slovenci, ne sprejemajo nekaterih mojih naukov s tisto vernostjo kot nekdaj. Po mojih naukih so namre\u010d desetere zapovedi bo\u017eje, med temi posebno \u0161esta, dane tudi pesnikom in leposlovcem, kakor so g. Stritar, Levstik, Jur\u010di\u010d, Gregor\u010di\u010d itd. V tem smislu sem pisal, v tem smislu sem vedno tudi govoril v malem semeni\u0161\u010du. A prav to ni ugajalo nekaterim mladeni\u010dem. Zakaj ne? No kakor sem pozitivno zvedel-sli\u0161ali so iz posve\u010denih duhovni\u0161kih ust, da re\u010di pretiravam, da sem pregore\u010d, da sem glede na\u010del prenatan\u010den itd…. Razli\u010den evangelij od mojega so gojenci sli\u0161ali glede slovenskih leposlovcev tudi v \u0161oli – pri slovenskem pouku.\u00ab<\/span><\/p>\n

\u010ce vse skupaj presojamo z dana\u0161njimi o\u010dmi, lahko re\u010demo, da bi bilo najbolje, ko bi Mahni\u010d zapustil semeni\u0161\u010de vsaj takrat, ko je za\u010del izdajati Rimskega katolika. Vzgoja v tak\u0161nem zavodu namre\u010d zahteva celega \u010dloveka, ki \u017eivi za hi\u0161o in fante; razdeljenost ostane vedno razdeljenost. Pa \u0161e na nekaj druge ga velja opozoriti.<\/span><\/p>\n

Rimski katolik je v slovenskem prostoru dvignil velike oblake prahu. Od vseh strani so de\u017eevale zaupnice in \u017eol\u010dni napadi, ki se niso ustavljali niti pred Mahni\u010devim osebnim \u017eivljenjem. Celo radikalnim krogom v avstrijskih politi\u010dnih vrhovih se je zdela Mahni\u010deva usmeritev pretirana. Poleg tega, pa jim nikakor ni bil po volji tako gore\u010d branilec slovenstva in katolicizma v Gorici, ki bi jo Nemci radi imeli za mo\u010dno postojanko nem\u0161tva.<\/span><\/p>\n

U\u010dinkovito so pritisnili na \u0161olske oblasti in ravnateljstvo K. und K. Obergymnasium v Ljubljani je 3. februarja 1894 Mahni\u010da obvestilo, daje svojim dijakom prepovedalo prejemati in brati Rimskega katolika. Sklep je odobrilo tudi vi\u0161je \u0161olsko nadzorni\u0161tvo.<\/span><\/p>\n

Psihologija mladostnika se pa\u010d nagiba k temu, da se v morebitnih polemikah, v katere so zapleteni predstojniki, opredeljuje proti njim. \u010ce so se jim zaradi tega ali onega zamerili, se pri takne \u0161e privo\u0161\u010dljivost. To zgovorno dokazuje dejstvo, da so srednje\u0161olci in \u0161tudentje zunaj Gorice Mahni\u010da sprejemali z veliko ve\u010djimi simpatijami v \u010dasu, ko so se njegovi lastni gojenci obra\u010dali proti njemu. Sicer pa so njegovi sodobniki in gojenci objavili nekaj spominov na Mahni\u010deva semeni\u0161ka leta, v katerih mu ne morejo odrekati izredne naklonjenosti, dobrote in odprtih rok do dijakov.<\/span><\/p>\n

Kakorkoli \u017ee, Mahni\u010d je ostal v semeni\u0161\u010du do leta 1895. Najprej je bil prefekt, ko pa je leta 1891 umrl tedanji ravnatelj dr. Josip Maru\u0161i\u0107, je postal ravnatelj zavoda. V teh zadnjih burnih letih se je javno mnenje med Slovenci razdelilo za in proti njemu.<\/span><\/p>\n

Ljubljansko obdobje – Slovenski katoli\u0161ki shod in Leonova dru\u017eba<\/strong><\/p>\n

29. julija 1895 je Mahni\u010d zapustil semeni\u0161\u010de, v katerem je kot predstojnik pre\u017eivel kar 20 let. Odhod iz semeni\u0161\u010da je marsikaj spremenil. Pojavila se je te\u017enja, da bi prenesli nekatere dejavnosti v Ljubljano, ki je po\u010dasi dobivala pomen slovenskega kulturnega in tudi politi\u010dnega sredi\u0161\u010da.<\/span><\/p>\n

Omeniti velja dve ve\u010dji manifestaciji, ki sta nekako sklenili in kronali njegovo delo med Slovenci: 1. slovenski katoli\u0161ki shod v Ljubljani in 2. ustanovitev Leonove dru\u017ebe.<\/span><\/p>\n

Katoli\u0161ki shod je bil najbolj organski sklep njegovega osemletnega prizadevanja v Rimskem katoliku. Naiavil ga je \u017ee leta 1889. Ko so ga nekateri njegovi somi\u0161ljeniki pregovarjali, da je potrebna previdnost in ve\u010d \u010dasa, jih je navdu\u0161eval in pomagal na vse strani. Kongresu je sam\u00a0 zastavi1 smisel in cilj: poglavitna naloga kongresa je, da Slovencem slovesno proglasi katoli\u0161ko na\u010delo kot vodilno za javno \u017eivljenje Kongres sicer ni potekal povsem po Mahni\u010devih na\u010drtih, kljub temu pa je utrl pot nekaterim cerkvenim organizacijam, ki so kasneje imele pomembno vlogo.<\/span><\/p>\n

Mahni\u0107 je bil filozof, o tem ne more biti nobenega dvoma. Kr\u0161\u0107anska filozofija, ki jo je oplemenitila razodeta resnica, mu je bila vedno vi\u0161ek naporov \u010dlove\u0161ke misli. Trudil se je, da bi tudi mi\u0161ljenju svojih sodobnikov vtisnil pe\u010dat kr\u0161\u0107anstva. Kr\u0161\u010danstva pa ni brez globokega razmi\u0161ljanja, brez \u0161tudija. Razli\u010dni ideali tedanje dobe so ljudi odvra\u0107ali od \u0161tudija: ve\u0107krat samo povr\u0161insko navdu\u0161evanje za narod, samov\u0161e\u010dno naslajanje nad enodnevnimi literarnimi in drugimi dose\u017eki, liberalna in permisivna miselnost. Dijakom in \u0161tudentom v semeni\u0161\u010du, kasneje bralcem Rimskoga katolika, je Mahni\u010d pogosto priporo\u010dal \u0161tudij filozofije in jih sam uvajal vanj. Leonova dru\u017eba, ki je 19. novembra pod njegovim predsedstvom do\u017eivela svoj ustanovni ob\u010dni zbor, je bila krona tega njegovega prizadevanja. \u00bbRazpadlost moderne filozofije in znanosti z raznovrstnimi svetovnimi nazori, ki se drug z drugim kri\u017eajo, je najve\u010d povzro\u010dil subjektivizem; treba je torej duhove nazaj privesti k edinosti in skupnosti objektivnega in ob\u010de priznanega znanja … To je filozofija, ki jo je Toma\u017e Akvinski v srednjem veku o\u010distil raznih zmot in jo spopolnil. Ustanovitev Leonove dru\u017ebe je bilo zadnje Mahni\u010devo delo med Slovenci. <\/span><\/p>\n

Dr. Anton Mahni\u010d, \u0161kof<\/strong><\/p>\n

Tri dni kasneje, 22. novembra 1896, ga je cesar imenoval za kr\u0161kega \u0161kofa. 3. decembra je pape\u017e potrdil imenovanje, 7. februarja 1897 je bil v gori\u0161ki stolnici posve\u010den v \u0161kofa in 27. marca je bil na Krku ustoli\u010den.<\/span><\/p>\n

Imenovanje je bilo prvovrstno presene\u010denje. Po mnenju kroga poznavalcev bi moral postati \u0161kof na Krku dr. Fran Volari\u0107, pokrajinski poslanec in kanonik stolnega kapitlja. Ker pa so Italijani in njim naklonjeni Hrvati na Krku (talijana\u0161i) obto\u017eili Volari\u0107a, da bi delal razlike med verniki ene in druge narodnosti, je njegovo imenovanje padlo v vodo. Kasneje je postal apostolski protonotar in generalni vikar \u0161kofa Mahni\u010da. Italijani so novega \u0161kofa sprejeli z navdu\u0161enjem, saj je bila znana njegova vdanost Rimu. H kosilu, ki so ga priredili po ustoli\u010denju, so zato poslali svoje glasbenike. Hrvatje pa so novega \u0161kofa gledali z nezaupanjem. Zakaj?<\/span><\/p>\n

Na Krku in oto\u0161kih \u0161kofijah se je bila v tistih letih ogor\u010dena bitka za glagolsko bogoslu\u017eje. Kro\u017eile so govorice, da so Mahni\u010da poslali na Krk, da bi enkrat za vselej ukinil te \u00bbrazvade\u00ab. Najbr\u017e so mu prav zaradi tega kr\u0161ki duhovniki ob posve\u010denju podarili glagolski misal. \u010ce je kdo mislil, da bo Mahni\u010d voljno orodje pri zatiranju glagolice, se je seveda temeljito zmotil. Novi \u0161kof se ni prenaglil. Pazljivo je pre\u0161tudiral vse listine ustreznih kongregacij.<\/span><\/p>\n

Tr\u017ea\u0161ki namestnik baron Rinaldini je menda \u017ee pol leta po prevzemu \u0161kofije pri\u0161el na Krk, da bi se pri Mahni\u010du zanimal, kako je z glagolico. Mahni\u010d mu je odgovoril:\u00bbEkscelenca, \u0161e vedno nisem uspel vsega pre\u0161tudirati. \u010ce bom ugotovil, da ima glagolica na Krku zakonito podlago, ne le, daje ne bom ukinil, temve\u010djo bom z vsemi silami podprl.\u00ab<\/em>Rinaldinija po tistem ni ve\u010d bilo na Krk. Da se je res potrudil, potzjuje izjava \u017eupniku Brencetu, h kateremu je Mahni\u010d pogosto zahajal na po\u010ditnice k Svetemu Gregozju in kasneje v Presko. \u00bbStra\u0161no sem moral \u0161tudirati. N oben izpit ni bil zame tako hud, kakor to delo; vse sem moral sam iskati, vse dokumente sam najti in prou\u010diti.<\/em>\u201c Rezultat je bila sinoda leta 1901, ki je re\u0161ila vpra\u0161anje glagolice. Tudi ko bi ni\u010desar ne objavila v sklepih, bi smer re\u0161itve nakazala ustanovitev Staroslovanske akademije na Krku leto kasneje. Od 25 do 28. septembra je bila na Krku druga sinoda. Ta ni\u010d ve\u010d ne omenja glagolice, kar pomeni, da je bilo vpra\u0161anje re\u0161eno. V ta \u010das sovpada tudi ustanovitev \u0161kofijske tiskarne Kurykte, ki je pomenila materialno osnovo za obse\u017eno publicisti\u010dno in izdajateljsko dejavnost kr\u0161kega \u0161kofa Mahni\u010da in njegovih sodelavcev. Tako je nadaljeval izdajanje uradnega \u0161kofijskega glasila Acta Curiae Veglensis<\/em>. Najprej jih je tiskal na Su\u0161aku, kasneje v Kurykti<\/em>. \u017de v letu sinode za\u010denja izhajati SS. Eucharistia, ki ima od leta 1912 dalje naslov Sve\u0107eni\u010dka zajednica<\/em>. Leta 1903 izide prva \u0161tevilka Hrvatske stra\u017ee. 1905 za\u010dne izhajati Lu\u010d, glasilo katoli\u0161ke mladine, kmalu tudi Pu\u010dki prijatelj<\/em> ecc. Skoraj hkrati s to obse\u017eno publicisti\u010dno dejavnostjo – treba je poudariti, da je bil pri nekaterih listih Mahni\u010d glavni sodelavec; nepodpisane \u010dlanke je mogo\u010de identificirati po slovenski skladnji – sovpadajo tudi nekatere druge pobude.<\/span><\/p>\n

O\u010de katoli\u0161kega gibanja<\/strong><\/p>\n

12. maja 1903 je na Dunaju ustanovni ob\u010dni zbor hrva\u0161kega akademskega dru\u0161tva Hrvatska. \u017de naslednje leto pa se za\u010dne njegova brezkompromisna borba za hrva\u0161\u010dino kot u\u010dni jezik vsaj pri pouku verouka v osnovnih \u0161olah. Spro\u017eilje tudi akcijo za gospodarski in socialni dvig otokov in Istre. Zelo si je \u017eelel, da bi Slovenci in Hrvati sodelovali na kulturnem, cerkvenem in tudi politi\u010dnem podro\u010dju. Za leto 1906 je organiziral prvi po\u010ditni\u0161ki sestanek slovenskih in hrva\u0161kih \u0161tudentov na Trsatu. Bilo je to v za\u010detku avgusta. \u0160e pred koncem istega meseca ga najdemo v Ljubljani, kjer so se zbrali hrva\u0161ki in slovenski maturanti. Vse ve\u010dji pomen dobivajo tudi \u0161tudentje v Zagrebu, zato poleg dunajske Hrvatske organizira zdru\u017eenje \u0161tudentov v Zagrebu pod imenom Domagoj. Hrva\u0161ko-slovensko sodelovanje se mu zdi sila va\u017eno, zato kljub groze\u010dim oblakom prve svetovne vojne od 23. do 27. avgusta 1913 organizira v Ljubljani hrva\u0161ko-slovenski katoli\u0161ki shod.<\/span><\/p>\n

Takrat je \u017ee slutil za obzorjem krvavo zarjo prve svetovne vojne. Nekaj mesecev pred izbruhom je pisal: \u00bbSlep je, kdor ne vidi, da se v bli\u017enji prihodnosti pripravljajo veliki dogodki. Socialne razmere in mednarodni odnosi so vse bolj zapleteni, vse bolj neznosni. V sak dan vstajajo nova vpra\u0161anja, modreci in diplomati pa so vedno manj sposobni, da bi jih re\u0161ili. Nasprotno. Ko re\u0161ujejo stara vpra\u0161anja, ustvazjajo nova. Zdi se, da ni druge re\u0161itve, kakor da gordijski vozel preseka me\u010d.<\/span><\/p>\n

Tudi iz grozot, ki so mu vstajale pred o\u010dmi, je sku\u0161al zase in za svoje vernike dobiti kak\u0161no duhovno korist. \u00bbKoga ne bi pretresli taki dogodki? Kakor bi Bog dr\u017eal duhovne vaje vsemu svetu. Smrt, sodba, ve\u010dnost, to so resnice, ki so \u017eive v vsakem \u010dloveku tu di brez misijonskih pridig.\u00ab V posebni poslanici prosi duhovnike, naj vztrajajo pri \u010dredi, naj se \u017ertvujejo zanjo. Izdajateljsko delo je med vojno omejille na \u0161kofijski list in Sve\u0107eni\u010dko zajednico. Oba sta izhajala v skr\u010denem obsegu. Ni bilo niti sredstev niti sodelavcev. Ve\u010dina izobra\u017eencev je bila na frontah, mobilizirali so tudi \u017ee \u0161tudente in dijake. Osebna svoboda, zlasti svoboda gibanja, je bila omejena. Tudi \u0161kof je zelo te\u017eko potoval zunaj o\u017ejega podro\u010dja mesta Krka. Najbolj pere\u010d problem je predstavljala lakota. Zemlja \u017ee sama po sebi ni pretirano rodovitna, poleg tega pa je \u017eenske in otroci seveda niso mogli prav obdelati. Mahni\u010d je za potrebne zelo skrbel. \u010ceprav je sam trpel pomanjkanje, je pomagal la\u010dnim. Zaradi bli\u017eine so\u0161ke fronte so izselili cele dru\u017eine iz vasi, ki jih je dobro poznal. Nikomur ni odrekel pomo\u0107i. Hkrati pa je ostro napadal vsako krivico, ki jo je povzro\u010dila vojska. Javno je nasprotoval vsem rekvizicijam hrane, ki so bile za vojni \u010das nekaj povsern obi\u010daj nega. V zagreb\u0161kih Novinah so izhajali njegovi na\u010delni \u010dlanki 31. decembra 1918 po\u0161lje mirovni konferenci v Pariz posebno poslanico, v kateri protestira proti nasilju, ki ga izvaja italijanska okupacijska oblast na otokih. S koncem vojne namre\u010d \u0161e ni bilo konec te\u017eav. Oktobra 1918 je italijanska vojska zasedla Krk in vzpostavila voja\u0161ko zasedbeno oblast. Redna vojska se je do \u0161kofa obna\u0161ala korektno, velika nadloga pa so bili italijanski in poitalijan\u010deni prebivalci Krka in arditi. \u0160kof je moral prestati veliko \u017ealitev in poni\u017eanj. \u010ceprav star in onemogel, ni kloniI. Njegova spomenica mirovni konferenci je seveda naletela na gluha u\u0161esa, zato je 3. januarja 1919 poslal odlo\u010den protest viceadmiralu Cagniju, komandantu otoka Krka. Italijanske oblasti so se namre\u010d za\u010dele vme\u0161avati tudi v popolnoma notranje cerkvene zadeve, celo v prestavitve \u017eupnikov. Mahni\u010d se je temu odlo\u010dno uprl. Napori pa so ga zdelovali, sai se je bli\u017eal sedemdesetim. Kazali so se tudi znaki bolezni, ki jih niti \u0161kof s svojo trmo ni mogel zakriti. Poprosil je za potno dovoljenje, da bi se lahko \u0161el zdravit v Zagreb. <\/span><\/p>\n

V izgnanstvu<\/strong><\/p>\n

Italijanske oblasti mu dolgo niso hotele ustre\u010di, kon\u010dno pa so mu celo ponudile torpedovko, ki naj bi ga prepeljala do Senja, od tam pa bi potoval proti Zagrebu. Mahni\u010d nekako ni zaupal obljubam, zato je prosil svojega zdravnika Stanjeka in fra Ignacija Radi\u0107a, da sta ga spremljala. Radi\u0107 pripoveduje o naslednjih dogodkih kot o\u010dividec. Torpedovka Espero se je zasidrala ob pomolu pod \u0161kofijskim domom. Ko je \u0161kof stopil na krov, so mu iz kazali obi\u010daj ne voja\u0161ke \u010dasti. Nekoliko \u010dudno je bilo, da je bil na krovu tudi komandant mesta Turre in civilni komisar. Takoj so zahtevali, naj se \u0161kofov spremljevalec (Radi\u0107) in zdravnik izkrcata, ker da imajo na ladji svojega zdravnika. \u0160kof ni pristal. Oficirji so se umaknili na posvet. Okrog sedmih je pri\u0161el kapitan pred \u0161kofa in z obi\u010daj no frazo prosil za dovoljenje, \u010de smejo izpluti. \u0160kof je vpra\u0161al, kam, in oba, kapitan in komandant mesta sta potrdila, da gredo v Senj. Dobro, je rekel \u0161kof in torpedovka je izplula. Ponudili so mu kapitanovo kabino. \u010cez nekaj \u010dasa je vstopil kapitan in sporo\u010dil, da je v tem trenutku dobil radijski ukaz od komandanta pomorskega podro\u010dja viceadmirala Cagnija, da morajo odpluti v Ancono. \u0160kofje samo suho izjavil, da protestira, nato paje umolkniI. Naslednje jutro so ga z vlakom odpeljali v Rim, Radi\u0107 in Stanjek pa sta se z isto torpedovko vrnila na Krk ter nesla s seboj oguljen \u0161kofov kov\u010dek.<\/span><\/p>\n

Mahni\u010d je \u017eivel v izgnanstvu od 4. aprila 1919 do 10. marca 1920. Stanoval je v pravi rev\u0161\u010dini v Frascatiju, v Eremo Camaldoli. Ljudje, ki so ga sre\u010devali, so ga poznali kot \u0161kofa, ki neprestano moli. Kljub bolezni 12. septembra 1919 pi\u0161e iz Rima sijajno spomenico, v kateri se zavzema za zdru\u017eitev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Krk se je vrnil hudo bolan. \u017de 1. julija iste ga leta je pri\u0161el v Zagreb, da bi poiskal zdravja v Vara\u017edinskih Toplicah. Nekaj \u010dasaje \u0161e upal, 25. septembra paje \u017ee napisal oporoko slovenskemu in hrva\u0161kemu dija\u0161tvu, \u0161e prej pa izredno lepo pismo slovenskim in hrva\u0161kim katoli\u0161kim dijakom, ki so se zbrali v Mariboru. Za zdravljenje v toplicah mu je zmanjkalo denarja. Hotel se je vrniti na Krk, da bi morebiti prodal nekaj vina in nadaljeval zdravljenje. Zagreb\u0161ki nad\u0161kof Bauer pa ga je povabil v svojo hi\u0161o, kjer je 14. decembra 1920 umrl. <\/span><\/p>\n

Pogreb v Zagrebu<\/strong><\/p>\n

Ker je Mahni\u010d umrl dale\u010d od svoje \u0161kofije, so skrb za poslednje slovo prevzela zagreb\u0161ka katoli\u0161ka dru\u0161tva. 18. decembra so njegovo telo prenesli v zagreb\u0161ko stolnico, kjer je opravil slovesno ma\u0161o zadu\u0161nico zagreb\u0161ki nad\u0161kof dr. Antun Bauer. Pogreba so se udele\u017eili \u0161kofje: ljubljanski Jegli\u010d, mariborski Karlin, kri\u017eevski vladika Njaradi, sarajevski \u0160ari\u0107, djakovski Ak\u0161amovi\u0107 ter pomo\u017ena \u0161kofa Lang in Premu\u0161.<\/span><\/p>\n

Pogrebni nagovor je imel sarajevski nad\u0161kof \u0160ari\u0107. \u00bbNaj vi\u0161e \u0161to mo\u017ee na tom svijetu da izvr\u0161i jedan \u010dovjek, izvr\u0161io je dr. Antun Mahni\u0107,\u00ab je povedal med drugim. \u00bbOn se sav dao i \u017ertvovao katoli\u010dkoj ideji. Sve svoje sposobnosti, sve svoje misli, svoje zdravlje, svoje \u017eivce, sve svoje vrijeme, svoje srce, sav svoj temperamenat, dao je u gradnju velebnog Hrama, u slavu Boga.\u00ab Z vsemi \u010dastmi so nato krsto z njegovimi zemeljskimi ostanki polo\u017eili v grob na zagreb\u0161kom pokopali\u0161\u010du Mirogoj.<\/span><\/p>\n

Leta 1925 so se fran\u010di\u0161kani tretjeredniki s Krka preselili v Zagreb in okrog cerkve sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverija pozidali samostan. Na Krku so bili tesno povezani z Mahni\u010dem in za izpolnitev ve\u010dine njegovih pobud tudi najo\u017eji sodelavci, zato je razumljiva njihova \u017eelja, da bi ga imeli tudi po smrti med seboj. Za tiso\u010dletnico hrvatskega kraljestva so lepo obnovili cerkev sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverija, prizidali pa so ji tudi kapelico Brezmade\u017ene in v tej kapelici so pripravili grob za \u0161kofa Mahni\u010da. 3. novembra 1929 so v njegov spornin priredili dobro obiskano akademijo, popoldne iste ga dne so na Mirogoju izkopali Mahni\u010devo krsto. Ob veliki udele\u017ebi so krsto prenesli v novo grobnico. Ob tej prilo\u017enosti je njegov naslednik na Krku dr. Josip Srebrni\u0107 vodil slovesno zadu\u0161nico v staroslovan\u0161\u010dini in obudil spomin na velikega verskega in narodnega buditelja. Na grobu v cerkvi sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverija je nad grobom preprost napis: Dr. Antun Mahni\u0107, biskup kr\u010dki, 1850-1920.<\/span><\/p>\n

Dr. Drago Klemen\u010di\u0107<\/em><\/p>\n

Njegovi zemeljski ostanki so bili leta 2002 iz Zagreba preneseni v kr\u0161ko katedralo.<\/span><\/p>\n

V katedrali Marijinega vnebovzetja v Krku 14. decembra 2013. kr\u0161ki \u0161kof Valter \u017d\u00fapan za\u010del je postopek beatifikacije za bo\u017ejega slu\u017eabnika \u0161kofa Antona Mahni\u010da. Slovesnosti se je udele\u017eil tudi koprski \u0161kof Jurij Bizjak.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Anton Mahnič se je rodil v vasi Kobdilj, župnija Štanjel, 14. septembra 1850 očetu Antonu in materi Jožefi, rojeni Jerič. V matici štanjelske župnije poročajo, da je bil Anton prvi od devetih otrok Antona in Jožefe, rojene Jerič, Oče je bil doma v župniji Štjak, mati pa v Kobdilju, hči precej velikega kmeta. Ko se Read More …<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/780"}],"collection":[{"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=780"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":840,"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/780\/revisions\/840"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/biskupijakrk.hr\/mahnic100\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}